Korona počitnice - prvi april

Prvi april je minil brez posebnosti, tamala me je želela nekajkrat okrog obrnit, pa je bila zelo nerodna in ji žal ni uspelo. To se zgodi, če je človek poštena dušica, pa se boji, da bo koga prizadel. No, z leti ji bo verjetno že uspelo.

Smo pa imeli zanimiv večer, ki se je potegnil kar dolgo v noč. Vsi smo šli bolj pozno spat. Prijatelj je imel rojstni dan, pa nas je pozval na virtualno pijačko preko Zoom-a. Udeležilo se nas je kar 10 parov, zadeva je delovala, malo smo pokramljali, se nasmejali in kar nekaj popili. Otroci so se motali okoli nas in kamer, tudi oni so si pomahali in kakšno rekli – sicer bolj na hitro, ampak so. Vmes sem z otroki odigrala še družabno igro Ubongo, ki sta jo neučakano čakala celo popoldne. Bilo je res super in zabavno, zato smo si obljubili, da ob priliki zopet ponovimo. Upam, da kmalu tudi v živo.

Naslednji dan, v četrtek pa smo čutili posledice našega druženja. Na jutranji obisk je prišel maček, hangover,  tisti pravi, ne virtualni. Tudi to se zgodi, če se družiš s prijatelji – tako ali drugače.

Učitelji za prihodnji teden napovedujejo več Zoom druženja, pogovora in predavanja z otroki. Bomo videli, kako bo šlo. Očitno se vsi premikamo iz svojih con ugodja, privajamo se na delo doma, prilagajamo se  novodobnim, spletnim oblikam učenja, dela in druženja. Še tisti bolj uporni, se bodo počasi privadili in prilagodili.

Danes sem se odločila, da bom od sedaj naprej pisala spletni dnevnik samo še enkrat tedensko, saj je naša dnevna rutina nekako utirjena, zato se je brez pomena ponavljati. Če bo kakšen dan res zelo poseben, se mu bom posvetila z bolj dolgim opisom. Omenjala bom samo še tiste bolj posebne, markantne dogodke in pa seveda svoja razmišljanja o trenutni situaciji.

Ne morem verjet, da smo že en mesec doma, prihodnji teden nas čaka 5ti teden v izolaciji. Približuje se velika noč, mi pa še vedno ostajamo doma. 

Hvala, da me spremljate in upam, da me boste brali še naprej.

Avtor: Nika Murko, april 2020